Simfonični orkester GŠ Krško in KONTRADIKSHN

Letošnji osrednji letni koncert Simfoničnega orkestra Glasbene šole Krško prinaša koncertno izvedbo posebnega projekta, ki je nastal v sodelovanju s posavsko electro-rock zasedbo Kontradikshn in je bil izveden 6. maja v legendarni radijski oddaji Izštekani.

Kontradikshn, ki se s svojim specifičnim združevanjem drum’n’bassa, industriala, synthwavea in post-punka vse bolj uveljavljajo kot ena najbolj izvirnih in atraktivnih zasedb na sceni sodobne slovenske urbane glasbe, so kmalu po odmevnem izidu zadnjega studijskega albuma Ahead of Ourselves prejeli povabilo za nastop v znani radijski oddaji Izštekani (Val 202). Za to posebno priložnost so k sodelovanju povabili Simfonični orkester Glasbene šole Krško in zasnovali skupen projekt, ki prinaša povsem nove interpretacije njihovega repertoarja.

Orkestrski aranžmaji, pravzaprav skorajda nove kreacije, so delo Dejana Učakarja, orkester pa je na koncertu vodil naš stalni dirigent Peter Gabrič.

Simfonični orkester Glasbene šole Krško
Fotografija: Lovro Vakselj, www.vitapigment.eu

20. 05. 2024, Posavski Obzornik: Skupni koncert krških simfonikov in elektrificiranih Kontradikshn

Simfonični orkester Glasbene šole Krško je 18. maja na osrednjem letnem koncertu v sodelovanju s posavsko electro-rock zasedbo Kontradikshn zapolnil veliko dvorano kulturnega doma s hrupnimi zvoki drum’n’bassa, industriala, synthwavea in post – punka. Projekt je rezultat medsebojne enoletnega sodelovanja orkestra s Kontradikshn, ki ga sestavljajo Petar Stojanović (vokal in sintetizator), Anže Kump (bobni) in Matej Plešej (kitara), na čigar matrico je zahtevne aranžmaje za orkester pripravil skladatelj, profesor in fagotist Dejan Učakar. Orkester je pod taktirko Petra Gabriča dokazal, da so godala, pihala in trobila lahko kos tudi neskladnemu nuklearnemu rocku, močnemu elektrificiranemu zvoku, ki trese bobniče.

Predsednica orkestra Tatjana Vakselj je dejala, da je sicer tokratni letni koncert drugačen, kot ga je občinstvo vajeno: »Pa vendar je glavna nit glasba, ki povezuje, osrečuje in tudi zdravi.« Ob tem je še posebej izpostavila in se z darili zahvalila Juretu Longyki, ki je sprejel pobudo Anžeta Kumpa za sodelovanje, jih vseskozi spremljal, v začetku meseca, 6. maja, pa jih je v živo gostil v legendarni oddaji Vala 202 Izštekani, avtorju vseh priredb Dejanu Učakarju, Petru Gabriču, ki že desetletje vodi orkester in novim članom simfoničnega orkestra: Črtu Gelbu, Nevi Žnideršič, Tisi Ljubi, Piniji Ljubi, Katarini Ivančič, Viti Gorenc, Barbari Planinc, Karmen Kavčič, Ireneju Siterju in Nini Grubar, ki se je po dveh desetletjih ponovno pridružila orkestru.

B. M.

#povezujemoposavje

25. 05. 2024, Lokalno.si: Nuklearna zvočna ”kontrafonija” v Krškem navdušila občinstvo

Glasbe je več vrst. Od nekdaj. Načeloma se je formiralo skozi zgodovino Zahoda nekaj osnovnih delitev na obširna območja jasno zamejenih »bazenov« ter njihovih specifik glede na tradicijo, zgodovino, izvor, publiko, namen, vsebino, strukturo, publiko, glasbene posebnosti. Med seboj jih skušamo ločevati s pojmi kot so zvrst, podzvrst, žanr, kultura, smer, stil itd. Vendar bi lahko rekli, da so bile to zelo dolgo močno varovane trdnjave z visokim obzidjem. Podobno je bilo z njihovimi kreatorji, izvajalci in poslušalci. Redko kdo se je premaknil s svojega »vrtička« še kam drugam in seveda zagovarjal svoje, ponavadi zelo omejeno »območje gibanja«. Dejstvo je, da imata klasična in ljudska glasba veliko daljšo tradicijo od jazza, popularne urbane ali popularne ljudske kulture (npr. narodno-zabavne glasbe), pa tudi rokenrola ter vsega, kar je do danes iz njega izšlo. Dejstvo je tudi, da glasbe posameznih zvrsti med seboj ločita kompleksnost strukture, pa tudi dolžina kompozicije. Kakovost pa niti ne v toliki meri. Torej lahko slednjo najdemo v vseh žanrih, zvrsteh in podzvrsteh. Logično pa je, da je bistveno več premore klasična glasba zaradi najdaljše tradicije in najbolj glasbeno izobraženih ustvarjalcev.

Spajanje različnega pravzaprav ni nič novega, težje je narediti zmes dveh zvrsti, ki sta si morda najbolj vsaksebi. Na primer uglajenega, sočnega in nežnega zvoka klasike ter surovega post-punk elektro rocka, ki v sebi združuje drum ‘n’ base, industrial, synthwave, čeprav ga malo k prvi približajo gothik in etno elementi. Prav s tem sta nam 18. maja v Kulturnem domu v Krškem na velikem letnem koncertu postregla Simfonični orkester Glasbene šole Krško in posavska »nuklearna rock« zasedba Kontradikshn. In to skupaj. Z zlitjem prvega in drugega. Projekt je bil premierno izveden 6. maja v legendarni radijski oddaji Izštekani, »kriva« za to pa je bila pobuda Jureta Longyke po nastopu omenjene skupine v Kinu Šiška. Gre za eno bolj izvirnih in atraktivnih zasedb sodobne slovenske urbane glasbe, katerih zadnji studijski album Ahead of Ourselves je pritegnil veliko pozornosti. Da so doma iz Brežic in Krškega bi težko zanikali, glede na tradicijo alternativnega rocka v regiji in vsesplošnega imidža, ki prikličeta v spomin Demolition group ali celo Laibach. Ker ima Krško tudi kakovosten simfonični orkester že od leta 1992 (že od legendarnega ravnatelja glasbene šole Draga Gradiška naprej, ki je bil počelo razcveta in strmega vzpona glasbe ter glasbenikov vseh vrst v regiji), ni bilo potrebno najemati radijskih simfonikov. Poleg tega Krško premore tudi skladatelja, aranžerja, fagotista in pedagoga Dejana Učakarja, ki je že večkrat dokazal svoje kompozicijske veščine in talent. Nastali so njegovi aranžmaji za orkester, v bistvu nove kreacije, ki so šele omogočile združitev na videz nezdružljivega v edinstveno »nuklearno kontrafonijo«. Ta je z ovacijami postavila na noge nabito polno dvorano. Ritmično-zvočna matrica je bila kombinirana z izvedbo »v živo« centralno postavljenega tolkalista (bobnarja skupine) ter kitaristov z dodatno elektroniko na vsaki strani, od katerih je bil desni tudi vokalist, frontman skupine. Sredi publike je bil umeščen še kako ključni oblikovalec zvoka oziroma miksman.

Za vsako dobro glasbo je pogoj razdelanost in skladna zlitost vseh njenih komponent. Tokrat se je zgodilo točno to. Pestro ritmično-zvočno dogajanje (groove) in proizvajanje vseh mogočih struktur, ki spominjajo na apokaliptičnost zvočnega okolja, od prasketanja, utripanja, zvočne eksplozije, do zvoka čisto pravega Geigerjeva števca, ki ga je uporabljala bivša JNA, je odlično nadgrajevala atraktivno angažirana vokalna izvedba Petra Stojanovića, z napol rapersko melodično dikcijo v pretežno angleškem jeziku. Ponekod sta ga izvedbeno brezhibno dopolnjevali Adrijana Jelen in Martina Mravinec Bohte kot gostujoča spremljevalna glasova. Tu pa tam je zaživel na odru celo balkanski melos, ritmično in melodično. Izdatna je bila vloga bobnarja Anžeta Kumpa in kitarista Mateja Plešeja, oblikovalec zvoka in krmar elektronike Tomi Naglič pa niti približno pri vsem skupaj ni imel malo dela. Tudi orkester je bil kot enakovreden akter zelo smiselno izrabljen. Močna izpostava pihalno-trobilne sekcije, poudarjena ritmična vloga vseh glasbil in pretežno barvno-pulzivna ojačitev celote, tudi z godali povsod, kjer je bilo to potrebno. Redka so bila solo orkestrska mesta, tu pa tam v obliki introdukcije ali kratke medigre. Ravno prav in nič več od tega. Aranžer je svoje delo zelo dobro opravil. Nič manj pomemben ni bil dirigent Peter Gabrič, ki je znal iz orkestrskih glasbenikov izvabljati zvočno strast in energijo kot pravi čarodej. Zanesljivo jih je vodil do konca večera, kot jih uspešno vodi že celo desetletje po Gradišku. Ta je, seveda, orkester že pripeljal do prvih vrhuncev in gostovanj v tujini (če spomnimo le na uprizoritvi glasbene drame Vražje dekle leta 2004 ali muzikala Rok Kurent leta 2012 ter nastopov v Španiji, Švici, na Češkem itd.). Brez prave zavzetosti in angažiranosti predsednice orkestra Tatjane Vakselj, ki že vrsto let skrbi za njegovo kolektivno moralo, pa tudi ne bi bilo tega, čemur smo bili priča ta večer. Med koncertom so bili mimogrede sprejeti in predstavljeni tudi novi člani orkestra. Skratka, bilo je vredno ogleda in posluha. Bilo je nekaj, kar je rušilo in zrušilo mejo med različnimi glasbami in poslušalci. In je brez dvoma primerno za svetovne odre.

Karmen Salmič Kovačič